ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

Tri tisoč vetrovnih metrov v tolminskih hribih  

Tolminske Ravne - Pl. Kal - Tolminski Migovec - Bela grapa - Vrh nad Škrbino - Škrbinska plošča - pl. Razor - proti Žabškemu Kuku - Globoko - Žabiški Kuk - Južna grapa - Pl. Razor - Tolminske Ravne

Maja in Borut sta me čez vikend, ko sem sedel na intenzivnih pevskih vajah, obveščala o super razmerah nad Pl. Razor; onadva sta v soboto (2x!) presmučala Škrbinsko ploščo (IV+), v nedeljo pa sta se mudila v Beli grapi Tolminskega Migovca (1. ponovitev) in v JZ grapi Žabiškega Kuka (nikjer nisem naletel na oceno -- mislim, da je III+, S4 precej realna, višina 300 m). Za prvi teden po študijskih počitnicah na srečo še niso napovedali vseh vaj (ene sem po nesreči zamudil :( ), zato sem se odločil, da bom izkoristil opevane razmere. :)

Danes zjutraj sem se ravno ob sončnem vzhodu pripeljal v Tolminske Ravne in še rahlo zaspan zaciljal proti Pl. Kal. Že iz vasi sem s strahom opazoval oblake snega nad grebenom (očitno je zgoraj pihal zelo močan veter), lepo pobeljena Škrbinska plošča pa je le bila prehud magnet... :)



Najprej na poti ni bilo nič snega, na ~1000 m pa sem že naletel na trd sneg, po katerem bi se dalo hoditi s smučmi, a je tudi peš šlo super. V slabi uri sem bil pod Pl. Kal in po napotkih M&B sledil odtisom pancarjev proti desni.



Kmalu je postalo nedvoumno, katera grapa je Bela; do vstopa sem komaj prilezel po zelo trdem snegu, le nekaj centimetrov se je udiralo...



S primerno opremo (cepin, dereze, čelada) sem nadaljeval po grapi navzgor; prvi spust (v soboto) se je končal čez levi skok (ta je izgledal zelo slabo zasnežen), Maja pa mi je priporočila desnega, ki je bil precej bolj snežen. :)



Elegantna prečka me je pripeljala nazaj v glavno grapo in njeno nadaljevanje je bilo takoj znano. Sneg je bil zelo trd, občasno je po grapi priletela pošiljka močnega vetra, za njim pa led in kamenje. :( Med vzponom sem meril naklonino -- večji del grape ima ~40°, zgornja tretjina ~45°, izstop skoraj 50°.




Izstop je že od daleč izgledal nesmučljiv; prvi so se v grapo spustili po levi (gledano od spodaj) in potem abručali nekaj ozkih metrov, včeraj pa sta M&B povozila bolj smučarske (a strme) južne vesine.



Strmo pobočje



Začetek spusta poteka prav po grebenu



Na vrh sem prišel po uri in pol hoje; zelo močan (orkanski!) veter mi ni pustil stati, občasno me je celo na vseh 4 želel prekucniti. :)



Vrh nad Škrbino



Škrbinska plošča



Malo čez 9 je bila ura, ko sem v obdobju šibkejšega vetra uspel vstati in začeti smučati po sledeh M&B proti vesinam; sneg je bil trd, veliko pretrd za užitek na robnikih, a počasi in po pameti je šlo. V grapi sem imel prav tako zelo trde razmere, Majina varianta se je izkazala za precej lepo smučljivo, le spodnji skok je bilo treba "prevoziti" brez ustavljanja. :) Da bi izgubil kar najmanj višine, sem takoj začel vleči prečko proti levi in ker je bilo zelo trdo, je šlo super!

Na južni strani Migovca me je v šibkem vetru prijetno grelo sonce, na vzhodni pa sem se znašel sredi močnega vetra. :( In pogled na Škrbinsko ploščo kar naenkrat ni bil več tako prijeten ...



Po malo daljšem premisleku sem ob pol enajstih stopil na Ploščo in že čez nekaj metrov prišel s hudega vetra; vzpon je bil zelo prijeten, razmere za pikat idealne! :)





Kar zračna plošča :)



V slabi uri sem prišel na Vrh nad Škrbino in se znašel v vidljivosti 0 m -- zaradi neprestanega vrtenja zraka s snegom nisem mogel imeti odprtih oči. :(



Začetek spusta



Šele nekaj metrov pod grebenom sem našel kotiček, kjer sem se lahko hitro pripravil na spust; v zgornjem delu sem imel predirajočo se skorjo, na grebenu nad Ploščo trdo kložo, sama Plošča pa je bila še vedno precej trda. Presmučal sem del levo od grape (gledano od spodaj, IV+); moj podpis je zaradi zelo trdega snega komaj ostal viden, v primerjavi s prelepimi karving zavoji iz prejšnjih dni pa neprepoznaven. :(

Izpod Plošče sem z vetrom v jadrih (raztegnjenih rokah) prečil prav na Pl. Razor, tam sem "zatipal" izjemen sneg (srenec) in ga povozil do Koče na Pl. Razor. :) Sledila je več kot eno uro dolga pavza; malica, sušenje opreme, dremež...



Ob 13 h pa naprej -- na Žabiški Kuk! Skozi gozd nad kočo, nato pa kar naravnost navzgor.



A žal ne prav daleč -- v eni uri sem naredil le ~300 višinskih metrov, saj je pihal zelo močan in sunkovit veter, ki je nosil veliko snega in obilne kose ledu. :(





Nikakor ni šlo, zato sem odpeketal pod preval Globoko -- na brezvetrje.





Tik pod prevalom



In v pol ure sem skočil še gor na greben ter se pripeljal nazaj po izjemnem snegu!

Napihan sneg na Globokem





Kar samo od sebe je šlo dol ... :)



Ura je bila šele malo čez tri popoldne in sklenil sem še enkrat poskusiti proti Žabiškemu Kuku, le da sem tokrat izbral severni greben.





Pa je kar šlo! :) Sicer sem moral ves čas hoditi s srenači -- severno pobočje Žabiškega Kuka je bilo večinoma spihano do ledene podlage, greben pa tudi zelo podoben.



Na vrhu



Močan veter sem imel tokrat v hrbet in ob 16 h sem že odsmučal z vrha proti Tolminu; telefonsko usmerjanje(Maja) me je pripeljalo do prave grape, ki je sicer gotovo ne bi našel. :(



Strm vstop v grapo je bil zaradi zelo trdega snega in močnega vetra v hrbet psihično precej naporen, niže je motil le še veter... a dobil sem celo nekaj 10 metrov napihančka (pršiča!)! :)



Sledi smučanja s prevala Globoko :)



Po sledeh M&B sem ujel lovsko pot in po njej pripeljal na Pl. Razor; sledil je le še spust v Tolminske Ravne.



Do ~1150 m je še šlo na smučeh, niže peš, v vas sem prišel ob sončnem zahodu. :) Da sem nekam dolgo hodil, je potrdil tudi ročni višinomer, ki mi je čez dan naštel kar za 3005 metrov vzpona (in seveda prav toliko spusta -- dobrih 2800 na smučeh)! :) Fantastična tura, le presneti veter bi se lahko malo manj razkazoval ...

JZ grapa Žabiškega Kuka


0 odzivi

Objavite komentar